Nigerijska opozicijska stranka Afriški demokratični kongres (ADC) je ostro kritizirala molk vlade predsednika Bole Tinubuja glede nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Stranka ADC je dogajanje v Caracasu označila za jasno lekcijo in opozorilo nigerijski vladi ter drugim režimom, ki jim po njihovem mnenju primanjkuje legitimnosti. Po prepričanju opozicije je zadržanost nigerijskih oblasti sramotna in kaže na strah administracije, ki se boji podobnih mednarodnih ukrepov zaradi lastnih težav z domačo politično legitimnostjo. Vodstvo ADC je izpostavilo, da so aretacija in sojenje Maduru ter njegovi soprogi pred ameriškim sodiščem pomembno sporočilo o odgovornosti državnih voditeljev. Stranka meni, da se nigerijska vlada izogiba obsodbi ali komentarju dogajanja, ker bi s tem lahko posredno izpostavila lastne pomanjkljivosti pri spoštovanju demokratičnih standardov in vladavine prava. Kritika prihaja v času, ko Nigerija poskuša uveljaviti svojo vlogo regionalne voditeljice, a jo notranjepolitični izzivi po mnenju kritikov pri tem hromijo.

Nicolása Madura so, vklenjenega v jetniško obleko, pripeljali pred sodišče v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega glede obtožb o trgovini z mamili. Trdi, da je še vedno predsednik Venezuele in da je bil ujet kot vojni ujetnik. Delcy Rodríguez je bila v Venezueli zaprisegla kot vršilka dolžnosti predsednice.

Madžarska je bila edina država članica Evropske unije, ki ni podprla izjave visoke predstavnice EU za zunanjo politiko Kaje Kallas glede razmer v Venezueli. Dokument je bil objavljen na spletni strani Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS).

Združene države Amerike so po uspešno izvedeni vojaški operaciji Absolute Resolve, v kateri so v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, napovedale vzpostavitev začasne ameriške uprave nad državo. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Venezuelo in v kratkem imenovale upravitelje. Med kandidati za ključne vloge se omenja državni sekretar Marco Rubio, kar je z javno podporo na družbenem omrežju X pospremil tudi tehnološki milijarder Elon Musk. Po poročanju ameriških medijev je Trumpa k hitremu ukrepanju spodbudilo Madurovo kljubovanje decembrskemu ultimatumu in provokativno javno nastopanje. Medtem ko je bila oblast v Venezueli formalno prenesena na podpredsednico Delcy Rodriguez, ZDA vztrajajo pri lastnem načrtu stabilizacije države. Nicolás Maduro se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer naj bi se v ponedeljek pojavil pred sodiščem zaradi obtožb, povezanih z narkoterorizmom. Operacija, ki je zahtevala najmanj 40 žrtev, je sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske, ki zahteva takojšnjo izpustitev Madura. Varnostni svet Združenih narodov se bo glede nastale krize sestal v ponedeljek, medtem ko ameriška diplomacija pod vodstvom Marca Rubia trdi, da državi nista v vojnem stanju.

Francija je poklicala italijanskega veleposlanika po tem, ko je italijanski podpredsednik vlade Matteo Salvini izrekel posmehljive pripombe na račun francoskega predsednika Emmanuela Macrona glede morebitne napotitve vojakov v Ukrajino. Francosko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo italijansko veleposlanico v Parizu, Emanuelo D'Alessandro, zaradi Salvinijeve kritike Macrona.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporoāilo, da z veliko zaskrbljenostjo spremlja razmere v Venezueli, potem ko so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolasa Madura. Uradni New Delhi je poudaril, da pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej juųnoameriški drųavi in pozval k mirnemu reševanju nastalih vprašanj. Indijska vlada se je odzvala hitro po poroāilih o ameriški operaciji, ki je privedla do pridrųanja venezuelskega voditelja. Kot so navedli v izjavi za javnost, so stabilnost in mirni procesi kljuānega pomena za regijo. Indija, ki vzdrųuje diplomatske in gospodarske odnose z Venezuelo, se je s tem pridruųila mednarodnim odzivom na drastiāno spremembo oblasti v Caracasu.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je od Združenih držav Amerike zahtevala takojšnje dokaze o stanju in lokaciji predsednika Nicolása Madura ter prve dame Celie Flores, potem ko so ameriške sile izvedle operacijo njunega zajetja. Rodríguezova je dogodek označila za ugrabitev in opozorila na nepredvidljive posledice tovrstnega ravnanja Washingtona. Po njenih besedah gre za napačen korak ZDA, ki ga je Maduro predvidel kot posledico ameriškega interesa po venezuelskih energetskih virih. Trenutno bivališče in zdravstveno stanje predsednika Madura ostajata neznana, kar v Caracasu sproža ostre odzive proti administraciji Donalda Trumpa. Podpredsednica je poudarila, da je bila agresija vnaprej načrtovana, ter obtožila ZDA kršenja mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. Razmere v državi so izjemno napete, saj vladni predstavniki pozivajo k mednarodni solidarnosti in takojšnji objavi informacij o usodi pridržanega predsedniškega para.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto zvečer izdalo uradno opozorilo svojim državljanom, naj se zaradi kritičnih razmer v Venezueli izogibajo vsem nenujnim potovanjem v to državo. Opozorilo je posledica stopnjevanja napetosti po tem, ko so sile Združenih držav Amerike pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Indija je s tem sledila diplomatskim protokolom zaščite lastnih državljanov v nemirnih regijah. Ministrstvo je tiste indijske državljane, ki se že nahajajo v Venezueli, pozvalo k skrajni previdnosti. Svetovali so jim, naj čim bolj omejijo svoje gibanje in ostanejo v stalnem stiku z indijskim veleposlaništvom v Caracasu. Razmere v tej z nafto bogati državi so po poročanju indijskih oblasti nepredvidljive, kar zahteva visoko stopnjo budnosti pri vseh tujih državljanih, ki bivajo na tem območju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal ostro opozorilo tamkajšnjim oblastem v Teheranu. Trump je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene, oborožene in odločene ukrepati, če bo iranski teokratski režim nad miroljubnimi protestniki uporabil nasilje. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nezadovoljstva nad ekonomsko politiko in visokimi življenjskimi stroški, so po poročilih terjali že šest smrtnih žrtev. Predsednik Trump je obljubil podporo iranskim državljanom, ki so se v tem tednu podali na ulice, in poudaril, da jim bodo ZDA po potrebi priskočile na pomoč. Njegove izjave o vojaški pripravljenosti dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med državama. Medtem ko Washington trdi, da gre za zaščito osnovnih človekovih pravic in podporo zatiranemu ljudstvu, Teheran tovrstno retoriko označuje za vmešavanje v notranje zadeve države.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je ostro odzval na zadnje dogodke v Venezueli, pri čemer je dejanja Združenih držav Amerike označil za ironičen primer ameriškega prizadevanja za mir. Po njegovih besedah naj bi bil ameriški napad v Venezueli še en korak, ki Washington približuje Nobelovi nagradi za mir, kar so ruski mediji interpretirali kot sarkastičen odziv na zunanjo politiko ZDA. Medvedjev je v svoji izjavi poudaril, da gre za tipičen primer ameriškega posredovanja, ki ga Rusija ocenjuje kot agresivno in destabilizirajoče za regijo Latinske Amerike. Ruski uradnik je z uporabo provokativnega tona dodatno zaostril diplomatsko retoriko med Moskvo in Washingtonom. Izjave prihajajo v času, ko se napetosti med velesilama stopnjujejo zaradi vpliva v južnoameriški državi. Medvedjev je s svojimi komentarji ponovno izpostavil rusko stališče, da ZDA pod krinko humanitarnosti ali demokracije izvajajo vojaške in politične pritiske na suverene države, ki ne sledijo njihovim geopolitičnim interesom.

Po zadnji raziskavi Eurobarometer večina evropskih državljanov podpira, da bi imela Evropska unija aktivnejšo vlogo pri zaščiti pred mednarodnimi krizami in varnostnimi tveganji. V Sloveniji se s tem strinjajo tri četrtine vprašanih, ki menijo, da bi morala EU bolje ščititi svoje državljane.

Evropska komisija je sprožila postopek za končno potrditev sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim združenjem Mercosur, ki ga sestavljajo države kot Brazilija in Argentina. Pričakuje se, da bo sporazum naletel na odpor, tudi v Avstriji, kljub temu, da so se pogajanja o njem odvijala že 25 let.